nedelja, 25. julij 2010
Sreda 21. julija - Triglav
Kot vsako jutro, smo tudi danes zgodaj vstali, toda tokrat malo prej kot ponavadi. Hitro smo pozajtrkovali in se z avtobusom odpravili proti Pokljuki - od tu naj bi pričeli naš vzpon na Triglav. Vozili smo priližno uro in pol.
Torek 20. julija - Škocjanske jame - Koper
Kakor vsako jutro, smo vstali zgodaj in se napotili proti Škocjanskim jamam, kjer smo uživali ob obisku za nas, še nepoznanega sveta.
Po obisku jam smo šli v Koper, kjer smo obiskali Ognjišće. Po tem smo pa šli še na morje, da smo se malo ohladili in se spočili.
Po obisku jam smo šli v Koper, kjer smo obiskali Ognjišće. Po tem smo pa šli še na morje, da smo se malo ohladili in se spočili.
Ponedeljek 19. julija - Mirna Peč
Začel se je mirni teden, to se pravi, teden brez nalog in učnih ur ter z mirom v dijaškem domu, po odhodu ostalih dijakov.
Čakala nas je prva in pestra hoja na goro Debela Peč, ki nam je služila kot priprava na Triglav. Hodili smo do prve koče skoraj brez presledka. Pri koči smo počivali, pili in jedli, da bi pridobili novih moči in tako prišli do vrha. Ko smo končno prišli do njega, smo lahko občudavali čudoviti razgled. Mnogo gora smo videli okoli sebe, med katerimi je bil tudi Triglav.
Po hoji smo si zaslužili počitek ob blejskem jezeru, kjer smo se kopali, igrali karte, se sprehajali po okolici, itd.
Po skupni sliki smo se odpeljali na Marijino pot na Brezje. Tam nam je g. Toni Burja daroval sveto mašo. Ogledali smo si cerkev in se začudili, ko smo videli kip lujanske Marije.
Po prijetnih izletih smo se utrujeni vrnili v dijaški dom, s prepričanjem, da bomo srečno uspeli priti do Triglava.
Čakala nas je prva in pestra hoja na goro Debela Peč, ki nam je služila kot priprava na Triglav. Hodili smo do prve koče skoraj brez presledka. Pri koči smo počivali, pili in jedli, da bi pridobili novih moči in tako prišli do vrha. Ko smo končno prišli do njega, smo lahko občudavali čudoviti razgled. Mnogo gora smo videli okoli sebe, med katerimi je bil tudi Triglav.
Po hoji smo si zaslužili počitek ob blejskem jezeru, kjer smo se kopali, igrali karte, se sprehajali po okolici, itd.
Po skupni sliki smo se odpeljali na Marijino pot na Brezje. Tam nam je g. Toni Burja daroval sveto mašo. Ogledali smo si cerkev in se začudili, ko smo videli kip lujanske Marije.
Po prijetnih izletih smo se utrujeni vrnili v dijaški dom, s prepričanjem, da bomo srečno uspeli priti do Triglava.
nedelja, 18. julij 2010
Nedelja 18. julija - Koroška 2. dan (Mati Medvešček, Niko S. in Niko R.)
Prenočili smo na Koroškem. Zbudili smo se ob pol osmih in še pred zajtrkom šli k maši, kjer smo sodelovali s petjem in branjem prošenj.
Tudi tokrat je bila maša dvojezična. Nekateri deli maše so bili samo v nemščini in drugi v slovenščini. Bistveni deli so se pa ponovili v obeh jezikih.
Po maši smo zajtrkovali in potem pospravili prostore kjer smo spali ter se napotili k jezeru. Ta kraj je bil prelep in tudi dan je bil krasen. Zelo lepo smo se imeli vsi skupaj ob jezeru. Kopali smo se, igrali karte in odbojko, brcali žogo, počivali in uživali na soncu.
Potem smo šli na kosilo v restavracijo, kjer smo bili že prejšnji dan. Za kosilo nas je pogostil Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze na Koroškem. Spremljala nas je tudi Sonja Kert - Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze. Z obema smo se tudi slikali.
Zaključili smo našo turnejo po Koroški z obiskom Sv. Heme. Videli smo sedanjo cerkev in oris petih cerkva, ki so bile zgrajene že davno. Šli smo tudi do izvira vode, za ketero pravijo, da je zdravilna za oči.
Malo čez peto uro smo odpotovali proti Šentjakobu ob Savi, zelo blizu Ljubljane, kjer smo nastopili. Prej smo še nekaj pojedli. Zelo lepo smo se imeli.
Po nastopu nas je pozdravil Tone Kunter. Z njim smo imeli tudi kratek razgovor. Recitirali smo mu eno izmed njegovih pesmi.
Končno smo se vrnili v Dijaški dom Poljane, kjer smo se odpravili spat.
Tudi tokrat je bila maša dvojezična. Nekateri deli maše so bili samo v nemščini in drugi v slovenščini. Bistveni deli so se pa ponovili v obeh jezikih.
Po maši smo zajtrkovali in potem pospravili prostore kjer smo spali ter se napotili k jezeru. Ta kraj je bil prelep in tudi dan je bil krasen. Zelo lepo smo se imeli vsi skupaj ob jezeru. Kopali smo se, igrali karte in odbojko, brcali žogo, počivali in uživali na soncu.
Potem smo šli na kosilo v restavracijo, kjer smo bili že prejšnji dan. Za kosilo nas je pogostil Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze na Koroškem. Spremljala nas je tudi Sonja Kert - Wakounig, predsednica Krščanske kulturne zveze. Z obema smo se tudi slikali.
Zaključili smo našo turnejo po Koroški z obiskom Sv. Heme. Videli smo sedanjo cerkev in oris petih cerkva, ki so bile zgrajene že davno. Šli smo tudi do izvira vode, za ketero pravijo, da je zdravilna za oči.
Malo čez peto uro smo odpotovali proti Šentjakobu ob Savi, zelo blizu Ljubljane, kjer smo nastopili. Prej smo še nekaj pojedli. Zelo lepo smo se imeli.
Po nastopu nas je pozdravil Tone Kunter. Z njim smo imeli tudi kratek razgovor. Recitirali smo mu eno izmed njegovih pesmi.
Končno smo se vrnili v Dijaški dom Poljane, kjer smo se odpravili spat.
sobota, 17. julij 2010
Sobota 17. julija - Koroška, 1. dan (Miki R., Milena in Viki)
Zjutraj zgodaj že ob 7ih, se je na hodniku slišalo »Dobro juuuuuutro! Dobro juuuuuuutro!«
Nekateri so se pridno zbudili, drugim pa jim je bilo težko vstati. Po zajtrku smo še končali priprave za potovanje na Koroško.
Koroška je ena izmed najbolj zanimivih točk našega programa.
Pričeli smo obisk v Vetrinju, tam nam je lepo razlagal dr. Janko Zerzer o zgodovini kraju in povezanost z našo zgodovino.
Ogledali smo si tudi še dve zanimi cerkvi povezani z našo zgodovino: cerkev sv. Petra in Pavla na kraju Krnskega gradu, kjer je originalno stal knežji kamen in cerkev na Plešivcu iz leta 1247.
Sonce je močno pripekalo in nši želodci so se začeli pritoževati. Naš organizator se je nas usmilili in nam razdelil naše drage "lunch pakete" za malico, pravo kosilo bi imeli pozneje ob štirih popoldne.
Ko smo se končno nasičili, smo se podali na grad Ojstrovica iz 9. stoletja. Čudoviti razgled, strma hoja in velika vročina so bile sestavine našega dneva.
V gradu smo si lahko ogledali zbirko čelad, orožja in oklepov. Ogledali smo si tudi portrete gospodarjev gradu.
Po tem obisku smo še obiskali cerkev Gospe svete, najstarejša slovenska božja pot povezana z zibelko slovenstva in prvo slovensko državo Karantanijo, kjer so ustoličevalo slovenske kneze.
Na kosilo smo šli v slovensko gostilno Mohoritsch, kjer so nas lepo sprejeli in nam postregli ogromne porcije dunajskega zrezka s pomfrijem (po naše: milanesas con papas fritas).
Takoj po tem smo prispeli na naše počivališče: mladinski dom na Reberci. Po lepem sprejemu smo se razporedili po sobah; a to ni bil problem, saj sobe so bile tudi za 20 ljudi! Fantje so brcali žogo medtem smo si dekleta ogledale kraj in se stuširale.
Pozdravila sta predstavnika krovnih organizacij NSKS (Narodni svet koroških Slovencev) in KKZ (Krščanska kulturna zveza). Delovanje sta orisala Nanti Olip ter novo izvoljena predsednica kulturne zveze, Sonia Kert-Wakounig.
Imeli so pripravljen program a nam ga je dež pokvaril. Tako smo si ogledali film »Po koroških poteh«.
Za tem so nam postregli večerjo in nekateri so se odločili, da grejo na pokopališče, saj so nam povedali, da o polnoči, prikazujejo strahovi.
Bil je res zelo lep dan, a škoda, bil je prekratek.
Iz Slovenije vas pozdravlja soba 432 v kateri prenočujejo Viki, Mile in Miki S.
Adijo!
Nekateri so se pridno zbudili, drugim pa jim je bilo težko vstati. Po zajtrku smo še končali priprave za potovanje na Koroško.
Koroška je ena izmed najbolj zanimivih točk našega programa.
Pričeli smo obisk v Vetrinju, tam nam je lepo razlagal dr. Janko Zerzer o zgodovini kraju in povezanost z našo zgodovino.
Ogledali smo si tudi še dve zanimi cerkvi povezani z našo zgodovino: cerkev sv. Petra in Pavla na kraju Krnskega gradu, kjer je originalno stal knežji kamen in cerkev na Plešivcu iz leta 1247.
Sonce je močno pripekalo in nši želodci so se začeli pritoževati. Naš organizator se je nas usmilili in nam razdelil naše drage "lunch pakete" za malico, pravo kosilo bi imeli pozneje ob štirih popoldne.
Ko smo se končno nasičili, smo se podali na grad Ojstrovica iz 9. stoletja. Čudoviti razgled, strma hoja in velika vročina so bile sestavine našega dneva.
V gradu smo si lahko ogledali zbirko čelad, orožja in oklepov. Ogledali smo si tudi portrete gospodarjev gradu.
Po tem obisku smo še obiskali cerkev Gospe svete, najstarejša slovenska božja pot povezana z zibelko slovenstva in prvo slovensko državo Karantanijo, kjer so ustoličevalo slovenske kneze.
Na kosilo smo šli v slovensko gostilno Mohoritsch, kjer so nas lepo sprejeli in nam postregli ogromne porcije dunajskega zrezka s pomfrijem (po naše: milanesas con papas fritas).
Takoj po tem smo prispeli na naše počivališče: mladinski dom na Reberci. Po lepem sprejemu smo se razporedili po sobah; a to ni bil problem, saj sobe so bile tudi za 20 ljudi! Fantje so brcali žogo medtem smo si dekleta ogledale kraj in se stuširale.
Pozdravila sta predstavnika krovnih organizacij NSKS (Narodni svet koroških Slovencev) in KKZ (Krščanska kulturna zveza). Delovanje sta orisala Nanti Olip ter novo izvoljena predsednica kulturne zveze, Sonia Kert-Wakounig.
Imeli so pripravljen program a nam ga je dež pokvaril. Tako smo si ogledali film »Po koroških poteh«.
Za tem so nam postregli večerjo in nekateri so se odločili, da grejo na pokopališče, saj so nam povedali, da o polnoči, prikazujejo strahovi.
Bil je res zelo lep dan, a škoda, bil je prekratek.
Iz Slovenije vas pozdravlja soba 432 v kateri prenočujejo Viki, Mile in Miki S.
Adijo!
petek, 16. julij 2010
Petek 16. Julija - Zaključek tečaja in prosti dan (Niko P., Niko G. in Luka)
Petek je bil res emotivni dan. Ne samo zato, ker se je zaključila šola in so nam oddali naše diplome, ampak tudi zato ker smo se morali posloviti od prijateljev, ki smo jih spoznali v teku teh dveh tednov v mladinski poletni šoli, ne da bi vedeli, če jih bomo še kdaj videli. Seveda smo z njimi izmenjali elektronske pošte, da bomo lahko v bodoče z njimi v stiku.
Po zaključku šole smo šli na kosilo. Nato smo imeli prosti čas. Vsak je lahko izbral po želji, da gre v Ljubljano ali v Btc. Nekateri so izrabili priložnost, da so že kaj nakupili za sorodnike v Argentini, drugi so šli v bazen v Atlantis, spet drugi so se pa odločili, da ostanejo v dijaškem domu in se spočijejo.
Po zaključku šole smo šli na kosilo. Nato smo imeli prosti čas. Vsak je lahko izbral po želji, da gre v Ljubljano ali v Btc. Nekateri so izrabili priložnost, da so že kaj nakupili za sorodnike v Argentini, drugi so šli v bazen v Atlantis, spet drugi so se pa odločili, da ostanejo v dijaškem domu in se spočijejo.
četrtek, 15. julij 2010
Četrtek 15. julija - Bazen (Micaela Drajzibner)
Včeraj smo zgodaj vstali in po zajtrku smo šli na tečaj. Imeli smo zaključni izpit in mislimo, da nam je šlo dobro.
Prvotni program je bil, da bi šli na Šmarno goro, ampak zaradi vročine smo se odločili za bazen. Šli smo po kosilu v kopališče Kodeljevo, kjer smo se zopet zelo zabavali.
Ob 18. uri smo prišli nazaj v dijaški dom. Imeli smo zaključni večer s kvizom in glasbo. Korajžni so lahko zapeli kar so želeli. Karel je tudi, poleg petja pokazal talent, ki ga ima z orglicami.
Tudi so podali nagrade včerajšnega turnira v odbojki, in kot po navadi sta si obe argentinski skupini zaslužili prvo in drugo mesto. Po tistem smo pa šli na sprehod po Ljubljani.
Včeraj bil tudi moj zadnji dan v Sloveniji. Imela sem krasen čas z Rastjo 39. Vse kar sem doživela ne bom nikoli pozabila. Rada bi vstala do konca potovanja, ampak to ni možno. Čeprav se že vrnem, nisem žalostna, ampak vesela in hvaležna.
Prvotni program je bil, da bi šli na Šmarno goro, ampak zaradi vročine smo se odločili za bazen. Šli smo po kosilu v kopališče Kodeljevo, kjer smo se zopet zelo zabavali.
Ob 18. uri smo prišli nazaj v dijaški dom. Imeli smo zaključni večer s kvizom in glasbo. Korajžni so lahko zapeli kar so želeli. Karel je tudi, poleg petja pokazal talent, ki ga ima z orglicami.
Tudi so podali nagrade včerajšnega turnira v odbojki, in kot po navadi sta si obe argentinski skupini zaslužili prvo in drugo mesto. Po tistem smo pa šli na sprehod po Ljubljani.
Včeraj bil tudi moj zadnji dan v Sloveniji. Imela sem krasen čas z Rastjo 39. Vse kar sem doživela ne bom nikoli pozabila. Rada bi vstala do konca potovanja, ampak to ni možno. Čeprav se že vrnem, nisem žalostna, ampak vesela in hvaležna.
Naročite se na:
Objave (Atom)