Znova naš dan se je začel zgodaj. Malo zaspani, ampak z veseljem smo vstali in šli k zajterku. Potem smo imeli kratek čas, da smo dokončali nalogo, ki so nam dali naši učitelji poletne šole.
Vsak je šel v svoj razred in se učil ali tudi "zaspal" med poukom.
Po končani šolski uri smo kosili mesni narezek, pire in razne solate. Danes smo vsi pojedli vse. Nekateri so se malo zakasnili, ker so odgovajali na vprašanja interwieva, ki ga nam je naredila RTV Slo.
Po kosilu smo hitro stlačili potrebne reči v nahrbtnik, in se namenili v založbo tednika Družina, kjer nas je sprejel gospod urednik Tone Rode. Njemu smo recitirali "Biti zaljubljen" in je bil zelo presenečen, ker je to njegov prevod. Podarili smo naš almanah in uro s tipičnim argentinskim motivom. Nam pa so podarili vsakemu knjigo in kozarec soka!
Zahvalili smo se in se poslovili, ker smo bili zmenjeni z vodičem jezikovnega tečaja, da nas spremlja peš do veslalnega kluba ob reki Ljubljanici, kjer smo kasneje najeli čolne in v treh skupinah tekmovali v veslanju. Zelo smo bili utrudili, vendar smo še imeli moči za naslednjo točko Slovenije.
Edita nas je čakala v avtobusu, da se odpeljemo v Kamnik. Med potjo se je vklučila voditeljica gospa Marinka, ki nam je prijazno pokazala zanimivosti Kamniškega mesta, kot so spomeniki in rojstnja hiša pisatelja Balantiča.
Na zadnje smo si privoščili dobre čevapčiče s solatami in Coca Colo, v gostilni ob Kamniški Bistrici. Sprejel nas je Editin štirinajstletni sin, s harmoniko. Gledali smo tudi lahko prvi čas tekme Španija-Nemčija.
Zopet ljubezen med Andrejom in hrano: To pot so na vrsti čevapčiči..
Končno smo z avtobusom se vrnili v Dijaški Dom, kjer smo se skopali in šli kar hitro počivat, da bomo pripravljeni doživeti novi prekrasni dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar