Sobota 17. julija - Koroška, 1. dan (Miki R., Milena in Viki)

Zjutraj zgodaj že ob 7ih, se je na hodniku slišalo »Dobro juuuuuutro! Dobro juuuuuuutro!«
Nekateri so se pridno zbudili, drugim pa jim je bilo težko vstati. Po zajtrku smo še končali priprave za potovanje na Koroško.

Koroška je ena izmed najbolj zanimivih točk našega programa.
Pričeli smo obisk v Vetrinju, tam nam je lepo razlagal dr. Janko Zerzer o zgodovini kraju in povezanost z našo zgodovino.

Ogledali smo si tudi še dve zanimi cerkvi povezani z našo zgodovino: cerkev sv. Petra in Pavla na kraju Krnskega gradu, kjer je originalno stal knežji kamen in cerkev na Plešivcu iz leta 1247.
Sonce je močno pripekalo in nši želodci so se začeli pritoževati. Naš organizator se je nas usmilili in nam razdelil naše drage "lunch pakete" za malico, pravo kosilo bi imeli pozneje ob štirih popoldne.

Ko smo se končno nasičili, smo se podali na grad Ojstrovica iz 9. stoletja. Čudoviti razgled, strma hoja in velika vročina so bile sestavine našega dneva.

V gradu smo si lahko ogledali zbirko čelad, orožja in oklepov. Ogledali smo si tudi portrete gospodarjev gradu.

Po tem obisku smo še obiskali cerkev Gospe svete, najstarejša slovenska božja pot povezana z zibelko slovenstva in prvo slovensko državo Karantanijo, kjer so ustoličevalo slovenske kneze.

Na kosilo smo šli v slovensko gostilno Mohoritsch, kjer so nas lepo sprejeli in nam postregli ogromne porcije dunajskega zrezka s pomfrijem (po naše: milanesas con papas fritas).

Takoj po tem smo prispeli na naše počivališče: mladinski dom na Reberci. Po lepem sprejemu smo se razporedili po sobah; a to ni bil problem, saj sobe so bile tudi za 20 ljudi! Fantje so brcali žogo medtem smo si dekleta ogledale kraj in se stuširale.
Pozdravila sta predstavnika krovnih organizacij NSKS (Narodni svet koroških Slovencev) in KKZ (Krščanska kulturna zveza). Delovanje sta orisala Nanti Olip ter novo izvoljena predsednica kulturne zveze, Sonia Kert-Wakounig.

Imeli so pripravljen program a nam ga je dež pokvaril. Tako smo si ogledali film »Po koroških poteh«.


Za tem so nam postregli večerjo in nekateri so se odločili, da grejo na pokopališče, saj so nam povedali, da o polnoči, prikazujejo strahovi.

Bil je res zelo lep dan, a škoda, bil je prekratek.

Iz Slovenije vas pozdravlja soba 432 v kateri prenočujejo Viki, Mile in Miki S.
Adijo!